Državljanstvo

Državljanstvo Republike Slovenije

Državljanstvo Republike Slovenije se lahko pridobi po rodu, kar pomeni, da oseba sledi v državljanstvo Republike Slovenije svojim staršem, ali vsaj enemu od njiju, če je bil ta slovenski državljan v času rojstva osebe.

S 4. aprilom 2013 so za vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu pričeli veljati strožji pogoji kot doslej.

Dve bistveni novosti sta:

- krog upravičencev se oži na potomce samo do 2. kolena v ravni vrsti (dedek, babica),

- potrebno je vsaj 5 (pet) letno aktivno članstvo v slovenskih društvih ali drugih organizacijahin tudi drugače aktivna vez s Slovenijo. Prosilec mora izpolnjevati OBA POGOJA.

Taksa zaenkrat ostaja ista: 354,00 EUR.

Vsem bodočim prosilcem tako priporočamo, da preverijo ali izpolnjujejo predpisana pogoja, saj bo sprejem v državljanstvo brez petletnega članstva v društvih praktično nemogoč.

Državljanstvo RS pa se lahko pridobi tudi z naturalizacijo, to je s predpisano dobo dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji, ob predpostavki, da oseba izpolnjuje še vse ostale, zakonsko določene pogoje za sprejem v državljanstvo. 

Naturalizacija je način pridobitve slovenskega državljanstva, ki izhaja iz volje posameznika, ki jo izrazi z vložitvijo vloge. Naturalizacija temelji na pristni vezi med posameznikom in državo, ko se tujec z dolgoletnim prebivanjem v Sloveniji že tako adaptira v okolje, kjer živi, da sprejema državo svojega stalnega bivanja za novo domovino, da sprejema njen ustavni in pravni red v najširšem smislu. Da bi bil tak obojestranski pravni in politični odnos med državo in tujcem, ki prosi za državljanstvo, vzpostavljen, zakon določa obvezne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni zato, da država lahko ob odločitvi presodi, ali je posameznik v resnici pripravljen sprejeti ne samo pravic, temveč tudi vse obveznosti. Da bi bilo to mogoče ugotoviti, je potrebno nekajletno bivanje tujca v Sloveniji. V času, ko uveljavlja pravice v Sloveniji kot tujec, mora s svojim vedenjem dokazati obstoj tistih predpostavk, ki omogočajo sklep o upravičenosti podelitve slovenskega državljanstva. Država po prostem preudarku odloči o tem, ali bo podelila državljanstvo ali ne. Sprejem v državljanstvo tako ni pravica, ampak možnost, če posameznik izkaže izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev, pri odločitvi pa država upošteva tudi javni (nacionalni) interes, ki je pred interesom posameznika.

Slovenska državljanska zakonodaja v okviru pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči redno naturalizacijo, ki predvideva desetletno dobo življenja tujca v Sloveniji, in naturalizacijo z olajšavami, ki predvideva krajšo predpisano dobo dejanskega življenja tujca v Sloveniji in tako omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji le določenim kategorijam tujcev (če je oseba poročena s slovenskim državljanom; če je oseba izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka; če je oseba slovenski izseljenec ali njegov potomec; če je oseba brez državljanstva (apatrid); če je oseba  begunec; če je oseba v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski študij; če je oseba rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva dalje; če je oseba mladoletna in živi v Sloveniji).

Poleg redne naturalizacije pa obstaja tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov in predvideva enoletno dobo dejanskega življenja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča tudi ohranitev dosedanjega državljanstva.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je mogoče z odpustom ali z odrekom.

Dodatne informacije:

Za vodenje postopka pridobitve slovenskega državljanstva je stvarno pristojna upravna enota. Ministrstvo za notranje zadeve je v teh postopkih revizijski organ.

Osnovni pogoj za uvedbo postopka za sprejem v slovensko državljanstvo je vložitev vloge. S svojim podpisom na vlogi prosilec potrdi, da se je za pridobitev slovenskega državljanstva odločil prostovoljno.

Vlogo lahko vložite na kateri koli upravni enoti, za vodenje postopka in odločanje v tej zadevi pa je pristojna upravna enota, kjer ima prosilec prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Vlogi je treba priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer upravni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev:
- da osebi ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;

- da sprejem osebe v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;

- da zoper osebo ne teče kazenski postopek v Republiki Sloveniji in da ji v Republiki Sloveniji ni bila izrečena pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje;
- da je osebi izdano delovno dovoljenje v Republiki Sloveniji;
- da ima oseba poravnane davčne obveznosti (v skladu s posebnim soglasjem osebe).
            Odločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, ali zagotovilo, s katerim je upravna enota odločila, da bo oseba sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, če v roku dveh let predloži odločbo o odpustu iz dosedanjega državljanstva, se predloži v revizijo ministrstvu za notranje zadeve. Če ministrstvo da soglasje k odločbi ali zagotovilu upravne enote, je odločba podlaga za pridobitev državljanstva, zagotovilo pa podlaga za vložitev zahtevka za odpust iz dosedanjega državljanstva. Če odločbo ali zagotovilo v revizijskem postopku izda Ministrstvo za notranje zadeve RS, revizija ni potrebna.


Več informacija: DUNZ, Sektor za državljanstvo, tel. 00386 1 428 42 64

Potni list Slovenije

Potni list

Republika Slovenija od leta 2009 izdaja varnejše biometrične potne liste, v katerih je poleg biometrične fotografije dodan biometrični zapis dveh prstnih odtisov. Potni listi izdani med letoma 2001 in 2006 (rdeče barve) ostajajo veljavni še naprej, do izteka njihovega siceršnjega roka veljavnosti.
Državljani Republike Slovenije, ki v tujini prebivajo stalno ali začasno, lahko vlogo za izdajo novega potnega lista vložijo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini ali na katerikoli Upravni enoti v Republiki Sloveniji, kjer je taksa nižja kot na Veleposlaništvu.
Vpisa otrok v potni list staršev ali zakonitih zastopnikov ni mogoč, zato mora tudi otrok pridobiti samostojni potni list.
Vloga za izdajo potnega lista je mogoča šele ko je oseba evidentirana kot državljan RS. Otroka, rojenega v tujini, je potrebno predhodno priglasiti v državljanstvo RS in nato zaprositi za izdajo njegovega potnega lista.
Državljanu Republike Slovenije, ki v obdobju petih let izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listov, se izda potni list z veljavnostjo enega leta, v kolikor ne dokaže, da je v primeru odtujitve z njim ravnal z dolžno skrbnostjo in je odtujitev prijavil kot kaznivo dejanje.
Državljanu Republike Slovenije, ki še ni dopolnil starosti 3 let, se izda potni list z veljavnostjo 3 let, državljanu staremu od 3 do 18 let pa z veljavnostjo 5 let. Polnoletnemu državljanu se izda  potni list z veljavnostjo 10 let.

Konzularne takse znašajo:

- 47 EUR za potni list z 1 letno veljavnostjo
- 57 EUR za potni list s 3 letno veljavnost
- 76 EUR za potni list s 5 letno veljavnost
- 115 EUR za potni list z 10 letno veljavnost

Postopek izdaje potnega lista

Vlogo za izdajo potnega lista vloži državljan osebno na predpisanem obrazcu. Prosilec pri vlogi za novi potni list predloži stari, četudi neveljaven in ustrezno fotografijo. Ob predaji vloge mora prosilec pokazati veljavni osebni dokument s sliko, ki potrjuje njegovo identiteto. K vlogi je potrebno predložiti eno (1) fotografijo. Konzularna taksa se plača v gotovini ob vložitvi vloge na konzularnem oddelku veleposlaništva.

Fotografija

Fotografija stranke mora ustrezati zahtevnim tehničnim standardom, saj je sicer ni možno uporabiti pri izdelavi novega potnega lista. Fotografija mora kazati pravo podobo in ne sme biti retuširana, izdelana mora biti na tankem sijajnem papirju, velikosti 35x45 mm, v črno-beli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Prosilec mora biti fotografiran od spredaj, z odkritim čelom, brez klobuka, čepice, rute, sončnih očal, ipd. Osebe, ki po svoji navadi ali iz verskih razlogov nosijo ruto ali čepico kot znak verske pripadnosti, smejo IZJEMOMA priložiti fotografijo, na kateri so fotografirani s pokrivalom, vendar od spredaj in z odkritim čelom. Tehnične zahteve za ustreznost fotografije so natančno opisane v  brošuri, dostopni na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve.

Site Search

Login Form

Koledar dela

Ni dogodkov za danes ...

Grb AP Vojvodine

Izradu ovog Internet sajta sufinansirala je
AP Vojvodina,
Pokrajinski sekretarijat za obrazovanje, upravu i nacionalne zajednice

Donirajte Kredarico

Kredarico lahko donirate na račun pri NLB Banki
dinarski:
310-7715-57
devizni:
SWIFT: CONA RS22
IBAN: RS35310007080000028765